V Bohniji na Polskem koroški judoisti do dveh zlatih medalj...

V času med 18. in 20. junijem 2010 je v mestu Bohnia na polskem potekal tradicionalni turnir v judu "Bohnia 2010". Posebnost tega turnirja je, da le ta poteka v zapuščenem rudniku soli 200 m pod zemljo, kjer se sedaj urejeno klimatsko zdravilišče. Na turnirju je bilo prisotnih okoli 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 držav, med njimi 7 koroških športnikov, ki so se domov vrnili s tremi medaljami. Najbolje sta se odrezala Aljoša Yankovskyy in Tanja Anželak, ki sta v svoji kategoriji premagala vso konkurenco in osvojila 1. mesto. Trej Srebotnik Gregor je bil tretji. Zala Pečoler in Vanja Nakič sta bili četrti, Anže Slatinek pa peti. Mare Pogorelc je ostal brez uvrstitve.

V času bivanja na Polskem so si vsi udeleženci ogledali še znano taborišče iz druge svetovne vojne, Auschwitz.

Rezultati koroških udeležencev:

Potopis Tanje in Anžeta

Turnir na Poljskem

Na Poljsko smo na judo tekmovanje odšli v petek ob 09.00 uri. Med potjo smo se pogovarjali in se tudi kar nekajkrat ustavili na črpalkah, da smo se malo osvežili, ker je bila pot zelo dolga. Ko smo prišli čez mejo med Češko in Poljsko smo si ogledali še zadnje minute nogometa, nato pa smo se še nekaj časa vozili in prispeli do stadiona. Kjer smo se najprej šli tehtati in zraven tehtanja so dobili listke za srečelov. Po tehtanju smo se šli malo igrati z žogo.Po igri smo večerjali, ko smo se na večerjali pa smo odšli v hotel in se razdelili v tri sobe. Naslednji dan smo se prebudili ob 08.30 uri in začeli igrati igro poker. Nato pa odšli na zajtrk. Takoj po zajtrku smo spakirali in odšli v Auschwitz. Tam nas je vodila Ruska vodička. Ko je nam ona povedala rusko, nam je trener takoj zatem prevedel v slovenščino. Izvedeli smo, da ko so ljudje umrli so jim izpulili lase, tudi obleke in čevlje so shranjevali. Videli smo kje so imeli stranišče, kje so spali in še druge zanimive, ter krute stvari. Povedali so nam, da so ljudem rekli da gredo v savne v bistvu pa so šli v nek prostor iz katerega je uhajal plin in so potem umrli. Tudi sortirali so jih, nekatere so dali v službo druge pa ubiti. Po končanem ogledu smo se peljali v restavracijo jesti. Takoj zatem pa smo šli v rudnik. V rudnik smo se z dvigalom, kjer vožnja traja eno minuto in petintrideset sekund. Ko smo se pripeljali do konca smo šli po dolgem hodniku nato pa še po dolgih stopnicah, da smo prišli do cilja. Tisti večer pa smo imeli še disko in srečelov. Naslednji dan smo se prebudili ob 08.45 uri ter odšli na zajtrk. Po zajtrku samo se malo odpočili, zatem pa se oblekli v kimone, ter se šli segret. Punce so tekmovale v svoji hali, fantje pa v svoji. Po končani tekmi smo dobili medalje se slikali in odšli domov. Med potjo smo spali, fantje so igrali PSP in se pogovarjali in tudi nekajkrat smo se ustavili. Domov smo prišli okoli dvanajste ure ponoči in se razveselili staršev. To tekmovanje mi je bilo zelo všeč.

Tanja Anželak

TURNIR BOCHNIA (POL) 2010

 V petek, 18.06.2010 smo v spremstvu trenerja Ruslana Yankovskega  odpotovali na mednarodni judo turnir v Bochnio na Poljsko. Turnirja se je udeležilo veliko evropskih judo klubov.

Potovanje je bilo dolgo, saj je vožnja trajala kar deset ur. Čas smo si krajšali s prijateljskim druženjem in igranjem različnih družabnih iger. Med potovanjem smo se ustavili na Češkem, kjer smo si v gostišču ogledali nogometni obračun med Slovenijo in Ameriko. Ko smo prispeli na cilj, smo se stehtali, okrepčali, po igri nogometa pa smo se odpravili do prenočišča, kjer smo si spet nabrali novih moči. Naslednje jutro, po zajtrku smo se odpravili proti centralnemu taborišču Auschwitz, kjer nas je pričakal vodič, ki nas je vodil skozi naselja in predele taborišča iz druge svetovne vojne. Resnične zgodbe o življenju ujetih ljudi v taborišču so bile pretresljive. Ogled Auschwitza 2 nam je z dokumentarnim filmom prikazal še več objektov in načinov življenja ujetnikov. Po ekskurziji smo odšli v rudnik soli, zgodovinsko zdravilišče, kjer je potekal turnir. V globino 220-ih metrov smo se peljali z dvigalom, nekaj poti pa smo prehodili. Zvečer smo se še malo pozabavali in večerjali.

Prenočiti v takšni globini  rudnika soli je bilo zelo zanimivo in nepozabno. Naslednje jutro smo se pričeli pripravljati na tekmovanje, ki je prav tako potekalo v Bochnijskem rudniku. Naš klub, Judo klub Slovenj Gradec je dosegel dve zlati, eno bronasto odličje, 2 četrta, eno peto mesto in eno brez uvrstitve.

Turnir v Bochniji mi bo za vedno ostal v zelo lepem spominu saj česar takega še nisem doživel in sem se ob vseh doživetjih zelo veliko naučil.

                                                                          ANŽE SLATINEK