Prvi obisk dežele juda v 40-letni zgodovini kluba

Aya, Japonska, 23. april – 6. maj 2016

Zadnji teden v aprilu in prvi teden v maju so najperspektivnejši judoisti JK Acron Slovenj Gradec, z izjemo Zale Pečoler, ki je teden za nami potovala v Mongolijo, preživeli v deželi juda, na Japonskem. Tja smo se odpravili na povabilo judoistov iz majhnega mesteca Aya, ki leži na otoku Kyušu, najjužnejšem izmed štirih večjih otokov, ki sestavljajo japonsko otočje. Judoisti iz Aye so se že dve leti zapored udeležili našega turnirja Koroška open in čas je bil, da jim tudi mi vrnemo obisk.

Naša ekipa je bila sestavljena iz 7 fantov, 5 deklet, pod vodstvom trenerjev Ruslana Yankovskega in Robija Mesariča, tam pa so se nam pridružili še prijatelji iz Rusije, trener Evgeny Lvov in 4 judoisti.

Kljub temu, da je naš kolektiv skupaj štel 19 ljudi, so se naši gostitelji zelo potrudili in dva tedna odlično skrbeli za nas. Čeprav smo v prvi vrsti prišli v deželo juda z namenom okusiti njihov način treninga in opraviti čim več kvalitetnih treningov, smo si skoraj vsak dan ogledali tudi kakšno lokalno znamenitost. Bili smo gostje na kar 5 različnih srednjih šolah, kjer smo trenirali in se družili.

Poleg treningov smo se udeležili tudi dveh tekmovanj, zadnje je bilo še posebej zanimivo, saj je potekalo po tradicionalnem japonskem sistemu, brez težnostnih kategorij.

Naši judoisti in judoistke so del priprav preživeli tudi pri družinah judoistov, kjer so imeli odlično priložnost okusiti njihov način življenja in pa seveda tradicionalno japonsko hrano.

Kljub zapletom, ki smo jih doživeli zadnji trenutek pred odhodom, saj smo morali zaradi potresa, ki je porušil nekaj avtocest, spremeniti zadnji odsek leta na drugo letališče, smo 23. aprila varno pristali na letališču Miyazaki, kjer so nas srečali naši gostitelji in nas odpeljali v mesto Miyakonojo.

Tukaj smo preživeli 2 dni, opravili 2 randori treninga na tamkajšnji srednji šoli in se v prostem času preizkusili v tradicionalnih japonskih veščinah. Fantje so pomagali pri predelavi riža v t. i. mochi ali riževe tortice, dekleta pa so se s trenerjem Robijem najprej preizkusila v kaligrafiji (shodo) z uporabo čopičev (fude) in črnila (sumi). Nato so nas oblekli v tradicionalna japonska oblačila, kimona in nas naučili pripraviti še makizushi (suši pripravljen z zvijanjem riža v t. i. nori morsko travo s polnilom v sredini – riba, kumarice, gobe, pečen piščanec,…).

V torek, 26. aprila, smo se odpravili v mestece Aya, ki je obkroženo s hribi in gozdovi, zelo podobno kot Slovenj Gradec. Tam smo najprej obiskali steklarski studio enega največjih japonskih umetnikov, kjer smo se tudi sami preizkusili v izdelavi steklenih izdelkov. Prav vsak si je lahko ob pomoči izkušenih mojstrov, iz vročega stekla izdelal kozarec oz. vazo, ki smo jih nato zadnji dan prejeli v spomin. Isti dan smo si ogledali še enega največjih visečih mostov za pešce na svetu, s katerega se ponuja zelo lep razgled nad neokrnjenimi gozdovi, ki obkrožajo Ayo.

V sredo smo se odpravili v obmorsko mesto Nichinan, kjer smo si ogledali zelo lepo ohranjeno četrt Obi z utrdbo iz časa fevdalne japonske, ki je bila domovanje klana Itō. Popoldne smo si ogledali tamkajšnko srednjo šolo in opravili trening z njihovo judo ekipo.

Naslednji dan smo preživeli zelo zanimivo dopoldne na nižji srednji šoli v Ayi. Tam so nas po sprejemu razdelili po razredih, kjer smo šolsko uro in malico preživeli ob zabavnem pogovoru z učenci. Prav vsi smo bili presenečeni nad disciplino in redom, ki je bil prisoten med učenci in smo ga občutili tudi kasneje, pri družinah. Popoldne smo se udeležili treninga na srednji šoli v mestu Miyazaki.

V petek, 29. aprila, nas je čakalo prvo tekmovanje, Aya Teruha Open, na katerem so se naši borci odlično izkazali v konkurenci okoli 300 tekmovalcev. Prva mesta so osvojili Vinko Prevolšek, Andrej Yankovskyy in Jan Horvat. Aljoša Yankovskyy, Nuša Perovnik in Anja Ognjanovič so si priborili srebrna odličja, 3. mesto pa je pripadlo Roku Pogorevcu. Najzanimivejši del tekmovanja je bilo prav zagotovo skupno segrevanje, kjer so se vsi odborili še 10 borb v parterju in 2 do 3 pripravljalne borbe s sojenjem.

V soboto smo se udeležili še treninga po tekmovanju, že naslednji dan, 1. maja, pa smo v mestu Miyakonojo nastopili še na drugem tekmovanju, tokrat po tradicionalnem japonskem sistemu, brez težnostnih kategorij. To tekmovanje je bilo zelo zahtevno, saj so se naši borci pomerili tudi z veliko težjimi nasprotniki. Jan Horvat in Trey Srebotnik Gregor sta si priborila srebrni odličji, Rok Pogorevs pa je bil 3.

Po tekmovanju smo se odpravili proti mestu Kagoshima, kjer smo prenočili in se naslednji dan razvajali v tamkajšnji znamenitosti Sunamushi Onsen (peskova kopel), kjer so nas za 15 minut do vratu zasuli s peskom, ki ga na okoli 55 °C ogreje, zaradi vulkanske aktivnosti, vroča podzemna voda.

Naše priprave so se tako počasi približale koncu. V ponedeljek, 2. maja, smo si ogledali še grad Aya, kjer nas je posnela lokalna televizijska ekipa. Zvečer pa smo se po treningu na zaključni zabavi zahvalili našim nadomestnim družinam in se poslovili. Naslednji dan smo namreč zgodaj zjutraj odpotovali proti Fukuoki, kjer smo se v sredo in četrtek udeležili še dveh zelo napornih treningov, fantje na srednji šoli Tokai Daigo, dekleta pa na Fukuoka Jyoto.

6. maja smo zgodaj zjutraj, z letališča v Fukuoki, preko Tokia in Helsinkov, poleteli proti Budimpešti, od koder smo se v poznih večernih urah vrnili v domači Slovenj Gradec.

Mislim, da smo se vsi udeleženci iz tega potovanja naučili veliko in da bomo to s pridom uporabili na treningih in tudi v vsakdanjem življenju.

Za konec se zahvalimo vsem našim gostiteljem, ki so nas sprejeli, prav tako pa vsem staršem, sponzorjem in donatorjem, ki ste nam omogočili to potovanje. Arigato Gozaimashita!